Prevajanje toplote pomeni, koliko toplote gre skozi določeno snov iz mesta kjer je temperatura višja, do mesta kjer je temperatura nižja, ne da bi se snov pri tem kakorkoli pretakala. Toplotna prehodnost neke snovi mora biti čim manjša, kar pomeni da skozi njo prodre čim manj toplote. Tako je tudi toplotna izguba manjša.
Toplotno prehodnost okna merimo v vatih na kvadratni meter po stopinji Kelvina W/m2K. Skozi neko snov gre več toplote, v primeru ko je njena površina večja in v primeru ko je temperatura večja. Toplotno prehodnost Uw = 1 W/m2K ima okno, skozi katero na m2 površine pri temperaturni razliki 1 K (oz. 1°C) prehaja 1 vat (W) toplote.
Če imamo pred sabo dve okni, in ju primerjamo po njunih lastnosti toplotne prevodnosti, ima boljšo oceno tisto okno, ki ima nižjo vrednost ” Uw (»window«- okno) “. Takšno okno prevaja manj toplote in je boljši izolator.
V povprečju znaša toplotna prehodnost okna od 1,2 do 1,3 W/m2K. Če primerjamo to z toplotno prehodnostjo zidu z 10 cm izolacijo, ki znaša 0,3 W/m2K, opazimo da skozi okno izgubimo še vedno 4x več toplote kot čez zid. Najpomembnejši parameter pri toplotni prehodnosti oken, predstavlja steklo, saj le ta zajema največji del površine.
Na toplotno prehodnost oken vplivajo naslednji parametri:
Uf (»frame« – okvir) – toplotna prehodnost okenskega okvirja: Odvisna je od vrste lesa (ali je les mehek ali trd – mehek les je boljši) in debeline profila, ki mora biti čim bolj širši.
Okvir lahko predstavlja 30 do 35% celotnega oken. Na trgu so se pojavili okvirji z zelo dobro toplotno izolativnostjo Uf = 0,7–0,8 W/(m2K). S takim okvirjem lahko dosežemo Uw = 0,8 W/(m2K). Na okvirje iz lesa , PVC in aluminija je vgrajena toplotna izolacija iz celuloznih kosmičev, poliuretanske pene, lesena vlakna ipd. Na tak način se poveča toplotna izolativnost. Vse več pa je slišati za okvirje, kjer ni dodane dodatne toplotne izolacije. Pri takih okvirjih se toplotna izolativnost pridobi s posebno oblikovanim okvirjem.
Ug (»glass« – steklo) – toplotna prehodnost stekla: Odvisna je od števila stekel, pri čemer so troslojna boljša od dvoslojnih. Pomembna je tudi debelina prostorov med stekli, medtem ko je vpliv debeline stekel zanemarljiv. Na toplotno prehodnost vpliva tudi vrsta plina, ki se nahaja med steklom (kripton je boljši kot argon). Pomembno je tudi ali je na steklo nanesena nevidna, tanka plast srebrovih oksidov. Z nanosom te plasti, skozi steklo prodre manj dolgovalovalnega toplotnega sevanja. Na toplotno prehodnost vpliva tudi distančnik, ki ločuje dve stekli in zadržuje plin med tema stekloma. V nekaterih oknih so aluminijasti distančniki nadomeščeni z umetnimi snovmi, pri katerih je toplotna prevodnost manjša. Dobra okna imajo vrednost Ug = 1,1 W/m2K do Ug = 0,8 W/m2K in 0,5 W/m2K.
¥g – linearni koeficient toplotnega prehoda med krilom in steklom: Odvisna je od vrste distančnika in kakovosti stika med okvirjem in steklom.
Preverite toplotno prehodnost oken Marles.